Idrija z okolico leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču Alp in Dinaridov. Mesto ima skoraj 6.000 prebivalcev, okolica pa je zaradi razgibanega površja in odročne lege redkeje poseljena. Iz istih razlogov tu najdemo prvobitno naravo, veliko čudovitih, skritih naravnih kotičkov in bogato naravno dediščino.
Na območju občine Idrija je bil zaradi izjemnih geoloških in drugih naravnih danosti ustanovljen UNESCO globalni geopark Idrija, katerega namen je ohranjanje narave, izobraževanje in trajnostni razvoj območja v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. Znotraj območja geoparka leži tudi zavarovano območje narave, Krajinski park Zgornja Idrijca, svet samotnih poti, divjih grap, bujnih gozdov ter bogate naravne in tehniške dediščine.
Geopark Idrija obsega celotno območje občine Idrija. Predstavlja območje z izjemnimi geološkimi in drugimi naravnimi danostmi in znamenitostmi, v katerem se lokalno prebivalstvo poveže z namenom varovati naravo in izobraževati o njeni redkosti in posebnosti. Geopark v sodelovanju s prebivalci in lokalnimi turističnimi ponudniki na podlagi dediščine in lokalnih zgodb razvija različne (geo)turistične aktivnosti in s tem spodbuja razvoj podeželja.
Geopark Idrija svoje aktivnosti izvaja v skladu s pravili tematske mreže in v sožitju s preostalimi člani Evropske mreže geoparkov, ki se na ta način skupaj razvijajo. Evropska mreža geoparkov je bila določena kot referenčni model za ustanavljanje geoparkov širom sveta, Globalna mreža geoparkov pa je tudi uradno del UNESCA, kot del programa IGGP (International Geoscience and Geoparks Programme).
Center za obiskovalce Geoparka Idrija, foto: Bojan Tavčar
Krajinski park Zgornja Idrijca
Krajinski park Zgornja Idrijca je zavarovano območje narave, ki leži na območju rek Idrijce in Belce s pritoki in predstavlja razgiban svet sotesk, slapov, tolmunov, izvirov, kraških pojavov in gozdov. Reka Idrijca, po kateri se park imenuje, izvira pod Mrzlo Rupo na robu Vojskarske planote in je ena najčistejših in za ribolov najprivlačnejših slovenskih rek. V krajinskem parku lahko občudujete neokrnjeno naravo in njene posebnosti, spoznavate naravno in kulturno dediščino ter se prepustite rekreaciji v čudovitem naravnem okolju.
V krajinskem parku si lahko ogledate kulturne znamenitosti kot sta idrijski lauf – gozdna železnica, ki se je uporabljala za prevoz lesa do klavž in veličastne klavže – kamnite vodne pregrade, ki so služile zbiranju vode in plavljenju lesa za potrebe Idrijskega rudnika. Širom krajinskega parka in tudi širše na celotnem območju Geoparka Idrija, pa si lahko ogledate tudi številne naravne posebnosti območja.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj predlogov za ogled naravnih znamenitosti Idrije in njene okolice.
Sotočje Idrijce in Belce na Lajštu, Krajinski park Zgornja Idrijca, foto: Jošt Gantar
6 največjih naravnih znamenitosti Idrije in njene okolice
Če se odločate za izlet v Idrijo in to nekdaj rudarsko mesto poznate le po rudniku živega srebra in festivalu idrijske čipke ali idrijskih žlikrofih, vam bodo vsekakor v pomoč naslednji predlogi za izlet, ki vas bodo odpeljali stran od mestnega jedra in mestne dediščine v neokrnjeno in divjo naravo okoliških gozdov, kraških planot in ozkih dolin.
Divje jezero
Divje jezero je ena najbolj poznanih znamenitosti Idrije, ki se nahaja približno 2 km južno od Idrije. Leži na začetku soteske Strug, pod prepadnimi stenami Črnovrške planote, ki predstavlja večji del njegovega zaledja. Divje jezero je izvir, jezero in jama v enem. Voda vanj priteka iz potopljenega jamskega rova raziskanega do globine 164 m, v sušnem času je manjše in mirno, ob večjih nalivih in deževju v zaledju pa jezero bruha veliko količino vode. Jezerski odtok v Idrijco predstavlja reka Jezernica, ki je s svojimi 55 m najkrajša reka v Sloveniji.
Pot ob Rakah: Po poti idrijskih naravoslovcev
Rake – vodni kanal so bile zgrajene za potrebe delovanja rudnika živega srebra. Sprva so bile lesene, nato pa so jih obzidali s kamnom, tako, da so se ohranile vse do danes. Ob kanalu poteka nezahtevna sprehajalna pot, ki vas vodi od roba mesta do jezu pri Kobili. Pot je zanimiva v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu, odcep s poti ob rakah pa vas čez viseči most na drugo stran Idrijce pripelje tudi do Divjega jezera. Na vstopni točki sprehajalne poti na robu mesta je zasejan Scopolijev spominski vrt, kjer si lahko ogledate tipično idrijsko rastlinstvo.
Dolina Idrijce in Belce
Reka Idrijca izvira na območju Mrzle Rupe in teče po ozki dolini in ponekod težko dostopni soteski proti Idriji in naprej do Mosta na Soči, kjer se izlije v Sočo. Na Lajštu se vanjo izliva reka Belca, ki prav tako teče po ozki rečni dolini nad katero se vzpenjajo strma pobočja. Bregovi obeh rek so gozdnati, poraščeni predvsem z bukovimi gozdovi. V dolini Belce si lahko ogledate Brusove (Belčne) in Putrihove klavže, v strugi Idrijce nad Lajštom pa se nahajajo zanimive naravne vodne kotlice ali bučke. Na sotočju obeh rek, na Lajštu, je urejen prostor s športnimi igrišči in igrali, okrepčevalnico in prostori za piknike. Poleti se lahko tudi osvežite v hladni vodi.
Bučke, foto: Gregor Kacin
Dinozavrove stopinje
V bližini Godoviča (naselja, ki leži 11 km JV od Idrije), se v dolomitni skali iz poznega triasa nahaja šest ohranjenih in razkritih stopinj, ki jih je pred 220 milijoni let za sabo pustil dvonožni predhodnik dinozavrov. Tedaj se je to območje nahajalo precej bližje ekvatorju, kjer so na obali tropskega morja sledi dinozavra ostale v mehkem blatu. Splet geoloških procesov skozi dolge milijone let je omogočil, da so se ohranile in so danes vidne na površini. Zaobljeni fosilni odtisi imajo premer od 12 do 14 centimetrov in so v razmaku okrog 32 centimetrov.
Okolica Idrije je precej vodnata, zato na tem območju najdemo veliko potokov, ki se prebijajo skozi razgibano pokrajino. Potok Gačnik teče čez Vojskarsko planoto in se zajeda v pobočje proti Dolenji Trebuši. V začetku soteske, pod Brdarjevo kmetijo, si je mogoče ogledati Brdarjev slap, ki v višini 6m pada čez dve stopnji. Na drugem koncu geoparka, v dolini Črne pri Zavratcu pa si lahko ogledate Bezjakov slap, visok 4m.
Kraški pojavi
Na vseh zakraselih planotah v okolici Idrije najdemo tudi veliko število kraških pojavov. Še posebej razgiban je svet na Črnovrški planoti. Del planote je kraško polje Zadlog, ki ga ob močnejših in dolgotrajnejših padavinah, zlasti pa zgodaj spomladi, ko so tla zamrznjena, zalije voda. V tem koncu najdemo tudi škraplje ter večje število brezen in jam. Za ogled je najbolj zanimiva Hrvatova jama, ki leži v bližini naselja Predgriže, pri Idrijskem logu pa si lahko z varne razdalje ogledate vhod v Habečkovo brezno.
Hrvatova jama, foto: Mojca Gorjup Kavčič
Ste izbrali svojo najljubšo naravno znamenitost Idrije?
Ob ogledu globokih dolin, žuborenju vode in sprehajanju v naravi, ste lahko pozorni tudi na bujno okoliško rastje, kjer lahko najdete znamenite, med njimi tudi nekatere redke in zaščitene rastline. Že v 18. stoletju so jih, tedaj še nepoznane, odkrivali in opazovali številni naravoslovci in botaniki, ki so delovali v Idriji in raziskovali tukajšnjo naravo. Za idrijske gozdove je značilno tevje, tu najdemo kranjsko buniko ali kranjski volčič, blagajev volčin, več vrst zavarovanih kukavičevk in različne alpske rastline. Za Idrijo in njeno okolico je znamenit tudi idrijski jeglič, ki je križanec med avrikljem in kranjskim jegličem. Če vas rastline zanimajo, pa si lahko ogledate tudi rastišče kačje smreke v Godoviču, t.j. posebna genetska oblika smreke, ki je ime dobila po kačasto zavitih vejah.
Narava in prebivalci vam bodo hvaležni, če si boste naravne znamenitosti ogledovali predvsem peš ali s kolesom. V naravnem okolju upoštevajte pravila obnašanja, ne plašite gozdnih prebivalcev, smeti odnašajte s seboj in jih odlagajte in ločujte v ekoloških otokih. Ali kot pravimo v našem geoparku – »vzemi samo vtis, pusti le odtis«. Navsezadnje smo v naravi le obiskovalci.
Če se vam zdi Dubrovnik preveč obljuden za vaš okus, lahko le uro vožnje proti obali uživate v čudovitih počitnicah na razgibanem polotoku, ki ga večina turistov še vedno ni odkrila. Kljub bližini priljubljenega mesta v državi, Pelješca, Hrvaška ne privablja velikih množic. To pomeni, da se lahko v neokrnjeni vinski pokrajini, očarljivih starih vaseh, umirjenih restavracijah in prodnatih plažah še vedno kopate sami zase nekoliko dlje, kot to lahko pričakujete v drugih mestih.
